AS svetuje

21.03.2019 | 2 min branja | Pokojnina

Delali naj bi do 67. leta

Varčevanje za pokojnino je ključnega pomena za ohranjanje življenjskega standarda po upokojitvi, vendar premalo ljudi dovolj varčuje za ta namen. A vsako podjetje lahko poskrbi za varnejšo prihodnost svojih zaposlenih. 

5 dejstev o kolektivnem prostovoljnem dodatnem pokojninskem zavarovanju

1. Namenjeno je zbiranju denarnih sredstev na osebnih računih varčevalcev.
Na podlagi teh prihrankov varčevalci pridobijo pravico do dodatne pokojnine (doživljenjske pokojninske rente). Zavarovanje se izvaja prek pokojninskih načrtov, v katere se lahko fizične osebe vključijo kolektivno ali individualno ob pogoju, da so obvezno pokojninsko zavarovane.
 
2.   Velja za vse zaposlene, samozaposlene in lastnike podjetij.
Ena fizična oseba je lahko hkrati vključena le v en pokojninski načrt kolektivnega pokojninskega zavarovanja in en pokojninski načrt individualnega zavarovanja. Vanj se lahko vključijo tudi fizične osebe, ki opravljajo pridobitno ali drugo samostojno dejavnost (na primer samostojni podjetniki posamezniki, za vplačila zase in za delavce). 
 
V prvih enajstih mesecih lanskega leta so državne starostne pokojnine znašale samo 58,8 odstotka plače.
3.   V kolektivno dodatno pokojninsko zavarovanje se zaposleni vključijo prek svojega delodajalca.
Delodajalec delno ali v celoti financira pokojninski načrt iz lastnih sredstev (t. i. kolektivno zavarovanje). Vplačila posameznika se v skladih življenjskega cikla z naložbeno politiko prilagajajo starosti posameznika – od bolj tveganih k bolj konservativnim. Mlajšim, ki imajo najdaljše obdobje do upokojitve, upravljavec pokojninskega sklada investira prihranke za pokojnino večinoma v delnice. Ko se začenjajo bližati upokojitvi, se začne delež delnic zniževati, povečevati pa se začne delež bolj varnih naložb, kot so obveznice. Zadnjih nekaj let pred upokojitvijo se prihranki zaščitijo z vlaganjem v najvarnejše naložbe, hkrati pa ima varčevalec na vsa privarčevana sredstva zagotovljen zajamčen donos.
 
4.   Če bomo v dodatno pokojninsko varčevanje vplačali 600 evrov, jih bomo kar 162 dobili nazaj. 
Davčna olajšava bistveno poviša donos vašemu pokojninskemu varčevanju ne glede na izbiro naložbene politike in znaša do 5,844 odstotka bruto plače zaposlenega oziroma do 2.809 evrov letno. Če imamo povprečno mesečno plačo v višini 1.000 evrov neto, to pomeni kar 27-odstotni donos! Toliko vplačane premije namreč dobimo na leto povrnjene pri dohodnini - ali z znižanjem davčne obveznosti ali z vračilom dohodnine. Pri 1.000 evrih mesečne neto plače in 600 evrih letnega vplačila v dodatno pokojninsko varčevanje to pomeni, da bomo dobili nazaj kar 162 evrov letno. (Vir: SZZ)
 
5.   Premijo lahko vplačujemo na različne načine, od tega so odvisne ugodnosti
Delodajalec in zaposleni se dogovorita za način plačevanja premije. Premijo lahko plača v celoti delodajalec. Lahko jo plačujeta delno delodajalec, delno pa zaposleni od neto plače (tudi v tem primeru se prispevek zaposlenega pripiše na njegov osebni račun v bruto znesku in davčno ugodnost koristi zaposleni). Ne glede na način vplačevanja premije pa lahko vsako podjetje učinkovito poskrbi za varnejšo prihodnost svojih zaposlenih.
 
Nova pokojninska zakonodaja predlaga dvig upokojitvene starosti za dva meseca na leto od 2023 do leta 2034, ko se bo mogoče upokojiti pri 67 letih.

Vas zanima vaša pokojnina?

Naredite svoj izračun pričakovane pokojnine. 

Preberite več