AS svetuje

28.09.2017 | 3 min branja | Zdravje

Ohranimo zdravo srce

Ste vedeli, da srčna mišica vsak dan prečrpa ogromno krvi, v enem letu se je nabere za olimpijski bazen, v povprečnem življenju pa kar za prostornino Blejskega jezera? Zaradi različnih vzrokov začne moč srca sčasoma slabeti, s tem pa po telesu pošlje manj krvi, potrebne za delovanje telesa. O zdravju srca in ožilja smo govorili s primarijem Matijem Cevcem, dr. med., zdravnikom na Kliničnem oddelku za žilne bolezni UKC Ljubljana in predsednikom Društva za zdravje srca in ožilja Slovenije
Med najpogostejše srčno – žilne bolezni sodijo: 
  • zvišan krvni tlak,
  • korornarna bolezen srca,
  • bolezni možganskega žilja,
  • periferna arterijska bolezen, 
  • kronična ledvična bolezen idr. 
Pogost vzrok zanje je ateroskleroza, pri kateri se maščobne celice nalagajo v steni krvnih žil ob povišanih vrednostih škodljivih maščobnih delcev v krvi.

Kateri so najpogostejši dejavniki tveganja za nastanek srčno-žilnih bolezni?

Prim. Cevc: »Danes poznamo prek 250 različnih dejavnikov tveganja za srčno-žilne bolezni. Seveda pa niso vsi enako pomembni in enako napovedni. Najpomembnejši so t.i. klasični dejavniki, ki jih lahko razdelimo v tri skupine:
  1. biološka dejavnika - starost in spol, 
  2. bolezni, kot so zvišan krvni tlak, povišana raven holesterola v krvi, sladkorna bolezen in kronična ledvična bolezen, 
  3. dejavniki, ki so posledica nezdravega življenjskega sloga; mednje katere štejemo kajenje, prekomerno prehranjenost oziroma debelost – zlasti trebušno in telesno nedejavnost.
Jasno je, da na starost in spol ne moremo kaj dosti vplivati vsekakor pa lahko veliko storimo kar se tiče dejavnikov nezdravega življenjskega sloga. Z znižanjem telesne teže in redno aerobno telesno dejavnostjo lahko dosežemo boljšo urejenost bolezenskih dejavnikov za tveganja, kot so sladkorna bolezen, motnje v presnovi maščob in, ne nazadnje, tudi povišan krvni tlak. Znano je namreč, da se z znižanjem telesne teže pri številnih bolnikih normalizirata tako krvni tlak kot tudi sladkorna bolezen. Seveda pa so danes na razpolago tudi številna učinkovita in varna zdravila za obvladovanje teh bolezni.«

Kako prepoznamo znake srčno-žilnih bolezni?

Prim. Cevc: »Splošno pravilo je, da se je potrebno opazovati. Opozorilo, da je nekaj narobe, je lahko že, če: 
  • opazimo, da se nenadoma zmanjša telesna zmogljivost,
  • med telesno dejavnostjo začutimo tiščočo bolečino v prsnem košu, ki popusti med počitkom, 
  • čutimo nenadno utrudljivost in zmanjšano zmogljivost ali celo zatekanje v noge,
  • po preboleli virozi še dalj časa čutimo slabšo zmogljivost ali zadihanost, kar lahko kaže, da je viroza načela srčno mišico.
Vsak izmed teh znakov mora zbuditi pozornost in skrb ter potrebo po pogovoru z zdravnikom, tudi če opazimo le spremembe, ki jih ne more razložiti s kakim banalnim vzrokom. Na primer, pogosto se tudi podcenjuje bolečine v nogah in se jih pripisuje težavam s hrbtenico. Če npr. bolečine v mečih ali stegnu nastopijo pri hoji in ob počitku izzvenijo, ne da bi se bilo potrebno za to usesti, lahko to kaže na bolezen arterij nog. To diagnozo lahko zdravnik zelo enostavno potrdi – ali pa izključi – če potipa utrip arterij na stopalu ali pod kolenom. Še bolje pa je, če izmeri krvni tlak v teh arterijah in izračuna t.i. gleženjski indeks (razmerje med sistolnim tlakom izmerjenim na nadlahti in tlakom, ki ga izmerimo na stopalnih arterijah). Kadar je ta znižan, govori v prid perieferne arterijske bolezni.«

Kako ravnamo v primeru srčnega zastoja?

Prim. Cevc: »Če naletimo na človeka, ki se je zgrudil je potrebno ukrepati takoj. Pričeti je potrebno s temeljnimi postopki oživljanja – zlasti masažo srca. Zastoj srca namreč pomeni, da se popolnoma zaustavi pretok krvi in s tem kisika ter hranil skozi vsa tkiva telesa. Če pričnemo z oživljanjem takoj lahko preprečimo hude posledice. Dejstvo je, da prekinitev krvnega pretoka skozi možgane že v par minutah povzroči njihovo okvaro. Če prekinitev obtoka traja več kot 5 minut, pa so okvare možganov že nepopravljive. 
 
Številni se bojijo pričeti z oživljanjem češ, da ne bodo naredili kaj narobe in s tem škodovali nesrečniku, ki leži na tleh. Največja napaka in škoda je narejena takrat, ko ne naredimo nič. 
Morda res ne bomo izvajali »popolne« masaže srca, ampak če je sploh ne delamo, je še slabše. Seveda je potrebno tudi takoj poklicati pomoč ali s klicanjem drugih mimoidočih in/ali s klicem na telefonsko številko 112 saj je tudi v tem primeru čas ključnega pomena. Slovenija je majhna država in imamo tako srečo, da je strokovna pomoč, to je reševalec ali zdravnik s potrebno opremo, vedno relativno blizu.«

Se lahko oživljanja loti vsakdo?

Prim. Cevc: »Po raziskavi na Irskem se okoli 80 % srčnih zastojev zgodi v domačem okolju, se pravi doma. Naše preživetje in posledice so v veliki meri odvisne od usposobljenosti in zaupanja naših najbližjih. Prepričan sem, da bi se moral vsak odrasel prebivalec Slovenije udeležiti tečaja temeljnih postopkov oživljanja in to znanje tudi obnavljati. Tisti, ki tako znanje in usposobljenost imajo, so manj prestrašeni, ko naletijo na nezavestnega in so zato tudi bolj učinkoviti pri postopkih oživljanja.«
 
Pri postopkih oživljanja je zelo dobrodošla pomoč defibrilatorja. Defibrilator oziroma AED je prenosna elektronska naprava, ki spremlja delovanje srca in v primeru zastoja sproži električni sunek ter tako pomaga srce ponovno pognati. Preverite, kje se nahajajo defibrilatorji in si oglejte infografiko o srcu.