AS svetuje

10.05.2017 | 3 min branja | Zdravje , Šport

Kdaj je čas, da se otroški šport iz igre spremeni v resen trening

Sodobno pomanjkanje časa, vse več obveznosti in sodobne elektronske igrače so grobo zarezali tudi v otroški šport in prosti čas. Že nekaj let so v parkih in na otroških igriščih večinoma predšolski otroci, medtem ko so šolarji vse dneve v tednu zasedeni z najrazličnejšimi dejavnostmi – krožki, poukom v glasbenih šolah in športnimi dejavnostmi. Predvsem pri slednjih se včasih zdi, da so ponudniki, pa tudi starši in otroci, nekoliko izgubili kompas.

Poznate razliko med otroško igro in otroškim športom?

Včasih so otroci med odmori na hodniku brcali v kepo zvit šolski copat in se popoldne preganjal za žogo na igrišču, danes pa se že v prvih razredih osnovne šole začnejo ukvarjati s čisto pravimi treningi nogometa. Pri desetih letih imajo štiri treninge na teden in tekmo v soboto. Igra in trenira se tako, kot reče trener, na tekmi pa nekateri včasih sploh ne zaigrajo. Vidite razliko med športom kot otroško igro in otroškim športom, ki je vse prej kot igra?

Otroci potrebujejo širino in zabavo, ne specializacije in tekmovalnosti

Razloge za upad motoričnih sposobnosti med mladimi gre iskati tudi v tem, da so otroci prezgodaj vključeni v zgolj en šport ali disciplino, namesto da bi spoznali čim več različnih športov in se vsestransko razvili. Športi, primerni za začetke športne poti in zgodnji razvoj, so gimnastika, atletika, judo in plavanje. Z redno, raznovrstno in otrokovemu razvoju primerno vadbo poskrbite za njegov zdrav odnos do telesne aktivnosti, disciplino in razumevanje njegovih lastnih zmožnosti. Če se otroku že v rani mladosti zmago nad nasprotnikom postavi za edini cilj v športu, lahko to privede do negativnih izkušenj in s tem do padca motivacije.

Kdaj je čas za začetek resnih treningov?

Do pubertete naj bodo bistvo športa igra, učenje in razvijanje široke palete motoričnih sposobnosti, šele po začetku pubertete pa sledi odločitev za le en šport ter nato še ozka specializacija. Začetek ukvarjanja s športom in začetek specializacije se razlikujeta glede na šport, predvsem pa morata biti prilagojena otrokovi starosti in zrelosti. Prezgodnji napori in monotoni treningi lahko privedejo tudi do poškodb, pretreniranosti, naveličanosti, upada motivacije, stresa in izgorelosti.

Za mladega športnika ste v prvi vrsti odgovorni starši

Izr. prof. dr. Matjaž Vogrin, dr. med., spec. ortopedije, predstojnik Oddelka za ortopedijo na UKC Maribor pravi, da »v vrhunskem, pa tudi rekreativnem športu, predstavlja velik procent razlogov za poškodbe t.i. preobremenitveni sindrom, kar v 40% lahko govorimo o tej vrsti patologije. V večini primerov gre za bodisi prekomeren trening bodisi nepravilen trening, kar pa je posledica neustrezne izobraženosti tako samih športnikov, še posebej pa trenerjev.«

Čeprav so za otroka na treningu odgovorni trenerji, pa pomembno vlogo v otrokovem športnem življenju igrajo predvsem starši. Otroku naj omogočijo spoznati in preizkusiti čim več različnih športov, ga usmerjajo v zdrav način življenja in predvsem pazijo, da so otroci deležni tudi dovolj kakovostnega počitka. Tako se bodo razvili v dobro telesno pripravljene športnike, ki bodo tudi v kasnejših, odraslih letih, napore zmogli z manj poškodbami.

Trener igra pomembno vlogo

Ob začetku redne vadbe postane pomemben člen tudi trener, ki mora biti strokoven in znati otroku prilagoditi vadbo ter napore. Starši naj se ne bi vmešavali v strokovno delo trenerja, morajo pa pozorno spremljati njegovo delo. Na tej povezavi si oglejte, kaj o tem meni Srečko Katanec, selektor slovenske nogometne reprezentance. Seveda se pri športu ni mogoče v popolnosti izogniti poškodbam, zato staršem priporočamo še sklenitev Paketa Mladi športnik, s katerim bo okrevanje lažje in z manj posledicami za otrokovo športno pot. 

Poskrbite za varnost svojih otrok

Čas aktivnega odraščanja prinaša tudi povečano možnost lažjih ali težjih poškodb. Nezgodno zavarovanje lahko pomembno pripomore k brezskrbnemu okrevanju.

Izračun in sklenitev