Zavarovanje splošne odgovornosti

S svojim poslovanjem lahko vplivate na zdravje, življenje in tudi premoženje drugih oseb. Zato se s sklenitvijo zavarovanja splošne odgovornosti iz dejavnosti zaščitite pred nepredvidenimi finančnimi izdatki in obveznostmi, ki za vas lahko predstavljajo visoke zneske in vplivajo na vaše poslovanje.

O zavarovanju

Z zavarovanjem splošne odgovornosti zaščitite svoje premoženje pred odškodninskimi zahtevki s strani tretjih oseb. 

Kaj krije?

Z zavarovanjem je krita odškodninska odgovornost zavarovanca za škodo, ki nastane zaradi nenadnega in presenetljivega dogodka (nesreče), zaradi katerega se proti zavarovancu uveljavljajo odškodninski zahtevki tretjih oseb in ima za posledico:

  • telesne poškodbe, obolenja ali smrt osebe (poškodovanje oseb), 
  • poškodbo, uničenje ali okvaro stvari (poškodovanje stvari).

Prednosti

  • V AS-u preverimo, ali so odškodninski zahtevki, ki se uveljavljajo zoper vas, upravičeni.
  • AS izplača odškodnino oškodovancu pri upravičenih odškodninskih zahtevkih v obsegu dogovorjenega zavarovalnega kritja oziroma nudi pravno zaščito v primeru previsokih in neutemeljenih odškodninskih zahtevkov.

Prihranki

  • Finančni popust na takojšnje plačilo letne premije
  • Popusti na druga sklenjena zavarovanja AS
  • Preostali individualni popusti

Zaščitite svoj ekonomski interes!

Eden od načinov je zavarovanje odgovornosti iz dejavnosti, kjer v primeru odškodninskih zahtev tretjih oseb te namesto vas prevzame AS. Poskrbite torej za preventivo in ne čakajte brezskrbno na posledice, ki lahko korenito vplivajo na vaše poslovanje.
Povprašajte za konkretno ponudbo in preverite popuste, ki jih pridobite ob sklenitvi zavarovanja.

Naročite ponudbo

Podrobno

V sklopu zavarovanja splošne odgovornosti lahko zavarujete: 

Osnovno kritje odgovornosti:

  • iz dejavnosti družb (lahko se zavaruje tudi fizična oseba, ki opravlja dejavnost po podjemni ali avtorski pogodbi),
  • iz dejavnosti društev,
  • zavarovanca kot zasebnika,
  • iz naslova organizacije dogodkov,
  • iz hišne in zemljiške posesti.
  • Delodajalčevo odgovornost: za odškodninske zahtevke v primeru telesnih poškodb, obolenja ali smrti zaposlenega ali poškodovanja stvari zaposlenih.
  • Proizvajalčevo odgovornost: za odškodninske zahtevke v primeru škode, ki nastane kot posledica nenadnega in presenetljivega škodnega dogodka, do katerega je prišlo zaradi izdelkov z napako, ki jih je zavarovanec dal v promet, ali zaradi pomanjkljivo opravljene storitve na stvari, če je škoda zaradi tega nastala po dokončanju opravljenega dela s strani zavarovanca.
  • Proizvajalčeva odgovornost za zastrupitev s hrano in pijačo.
  • Odgovornost za poškodovanje stvari, ki jih ima zavarovanec na skrbi: za odškodninske zahtevke v primeru poškodovanja ali izginotja stvari, ki jih ima zavarovanec na skrbi zaradi popravila, obdelave, predelave ali hrambe.
  • Odgovornost za poškodovanje motornih vozil, ki jih ima zavarovanec na skrbi: za odškodninske zahtevke v primeru poškodbe, uničenja, izgube ali izginotja motornih vozil in prikolic, njihovih sestavnih delov in stvari, ki se nahajajo v njih, za kar odgovarja zavarovanec kot shranjevalec motornih vozil.
  • Odgovornost za poškodovanje stvari, na katerih se izvaja storitev: za odškodninske zahtevke v primeru poškodovanja stvari, med katere štejemo tako premičnine kot nepremičnine, če je vzrok škode v delu na njih ali delu z njimi (predmet ali sredstvo obdelave, predelave, preizkušanja, čiščenja in podobno).
  • Odgovornost za poškodovanje motornih vozil v delavnicah in avtopralnicah: za odškodninske zahtevke v primeru poškodovanja, uničenja, izgube ali izginotja motornih vozil strank zavarovanca, danih v hrambo, servisiranje ali popravilo.
  • Odgovornost za poškodovanje stvari pri prekladanju ali skladiščenju: za odškodninske zahtevke v primeru poškodovanja stvari v času skladiščenja, manipulacije (nakladanje, razkladanje, prekladanje, deponiranje) ter prevoza in prenosa na območju skladišča.
  • Odgovornost za čisto premoženjsko škodo, ki ne izhaja iz strokovne napake: za odškodninske zahtevke v primeru škode, ki niso poškodovanje oseb ali poškodovanje in izginotje stvari ter njihove posledice.
  • Odgovornost za ekološko škodo zaradi onesnaženja okolja: za odškodninske zahtevke v primeru škode, povzročene z onesnaženjem zraka, zemlje ali vode.
  • Odgovornost za poškodovanje vodnih plovil v delavnicah.

Zavarovalna vsota predstavlja zgornjo mejo obveznosti zavarovalnice za vsak zavarovalni primer, in je lahko

  • enotna (npr. 60.000 EUR za poškodovanje oseb in stvari) ali
  • deljena  (60.000 EUR za poškodovanje oseb in 18.000 EUR za poškodovanje stvari).

Za vse nevarnostne vire v okviru osnovnega kritja na posamezni polici velja ena zavarovalna vsota (osnovna zavarovalna vsota).

Za dodatna kritja po klavzulah pa je kritje podano v podlimitu od te osnovne zavarovalne vsote. Podlimit je naveden v polici pri posamezni klavzuli.

Višina premije je v osnovi odvisna od nevarnostnega vira, za katerega se zavaruje odgovornost.

Pri zavarovanju odgovornosti iz dejavnosti je premija odvisna od:

  • vrste dejavnosti, s katero se zavarovanec ukvarja,
  • nevarnostnih okoliščin, v katerih se dejavnost odvija,
  • obsega in vrste zavarovalnega kritja,
  • višine zavarovalne vsote in letnega agregata za izplačilo odškodnin,
  • števila delavcev,
  • preteklega škodnega dogajanja,
  • odbitne franšize (samopridržaja).

Pri zavarovanju odgovornosti za ostale nevarnostne vire (organizacija dogodkov, posest ipd.) je premija odvisna še od nekaterih drugih elementov.

Zavarovanje odgovornosti iz dejavnosti ne krije odškodninskih zahtevkov, če zavarovanec škodni dogodek povzroči namenoma oziroma v primeru:

  • ravnanja, ki ga zavarovanec ne opusti, čeprav bi moral pričakovati njegovo škodljivo posledico,
  • poškodovanja stvari, ki jih ima zavarovanec v najemu, zakupu ali leasingu,

  • škod, do katerih pride pri izvajanju dejavnosti brez ustreznih dovoljenj ali če škodo povzroči delavec, ki je pri zavarovancu opravljal delo brez ustrezne delovnopravne podlage (delo na črno),

  • škod zavarovanca in oseb, ki živijo z zavarovancem v skupnem gospodinjstvu ter škod svojcev zavarovanca,
  • škod družbenikov zavarovanca in gospodarskih družb, v katerih je zavarovanec kapitalsko udeležen kot družbenik, in sicer v deležu kapitalske udeležbe družbenika v zavarovancu oziroma zavarovanca v teh gospodarskih družbah; enako velja za primere, ko je gospodarska družba kapitalsko udeležena v zavarovancu kot pravni osebi,
  • škod, ki so v kakršnikoli povezavi z jedrsko energijo,
  • škod, ki so nastale v neposredni ali posredni povezavi s terorističnim dejanjem,
  • in še nekatere druge.

Pogosta vprašanja

  • Najprej poskrbite za svojo varnost in varnost drugih.
  • Po svojih močeh poskrbite za zmanjšanje oziroma preprečitev nadaljnjega nastajanja škode.
  • Nastalo škodo fotografirajte.
  • V primeru požara, eksplozije, udarca tujega motornega vozila, vandalizma, vloma, ropa ter izginotja takoj obvestite pristojno policijsko postajo.
  • Zavarovalnico obvestite takoj oziroma najkasneje v treh dneh od nastanka škodnega dogodka.
  • Zavarovalnici posredujte prijavo škode in morebitne slike poškodovanih predmetov. Predložite vse podatke in dokaze, ki so vam na voljo za hitro in učinkovito reševanje vašega primera.

Hitra in preprosta prijava škode:

Pri zavarovanju odgovornosti se šteje, da je nastal zavarovalni primer v trenutku, ko je nastal

škodni dogodek, ki je zajet s sklenjeno zavarovalno pogodbo in zaradi katerega bi se lahko

uveljavljal odškodninski zahtevek proti zavarovancu. Za en zavarovalni primer šteje tudi:

  • če ima en škodni dogodek za posledico več odškodninskih zahtevkov;
  • več škodnih dogodkov, ki nastanejo zaradi istovrstnih vzrokov;
  • več škodnih dogodkov, ki nastanejo zaradi podobnih vzrokov, če obstoji med temi vzroki pravna, tehnična ali gospodarska zveza.

  • Zavarovanec mora obvestiti zavarovalnico o nastanku zavarovalnega primera najkasneje v treh dneh od dneva, ko zanj izve.
  • Če se stvari, ki jih ima zavarovanec na skrbi, izgube ali izginejo, mora zavarovanec o tem takoj obvestiti policijo ter navesti, katere stvari so bile izgubljene ali so izginile ob zavarovalnem primeru. če izgube ali izginitve stvari ni možno izkazati s policijskim zapisnikom, se šteje, da zavarovalni primer ni nastal.
  • Zavarovanec je dolžan ob upoštevanju navodil zavarovalnice po svojih močeh poskrbeti za odvrnitev ali zmanjšanje škode in za razjasnitev škodnega dogodka. Podpreti mora zavarovalnico tako pri odvrnitvi škode kot tudi pri ugotavljanju temelja in višine škode ter reševanju le-te, dajati mora podrobna in resnična škodna poročila, poročati o vseh okoliščinah, ki se nanašajo na zavarovalni primer, in poslati zavarovalnici vse pisne podatke, ki bi po mnenju zavarovalnice lahko bili pomembni za oceno zavarovalnega primera.
  • Zavarovanec mora vodstvo pravde zaupati zavarovalnici in dati pravdno pooblastilo tisti osebi, ki jo določi zavarovalnica. Zavarovanec ni upravičen brez predhodnega soglasja zavarovalnice pripoznati odškodninskega zahtevka v celoti ali delno, izvesti poravnave ali poplačila.