AS svetuje

25.03.2016 | 4 min branja | Dom

Najprijetnejše spomladansko opravilo – vrtičkanje!

Zelenjavni vrt in vrtnarjenje oziroma vrtičkanje, kot ga v zadnjem času pogosteje imenujejo, imata globlji pomen kot le pridelovanje zelenjave. Redki vrtovi so tako veliki, da zmorejo zagotoviti prav vso potrebno zelenjavo za lastnika in njegovo družino, lahko pa poskrbijo za nekaj najbolj priljubljene, ki še posebej tekne. Dela na svojem vrtu pravzaprav ni mogoče smatrati za delo v pravem pomenu besede, saj gre v prvi vrsti za hobi, sprostitev, razvedrilo, izziv pridelovanja zelenjave, raziskovanje, rekreacijo in druženje z drugimi vrtičkarji. Pri tem boste poskrbeli tudi za razgibavanje, kondicijo, zadovoljstvo, učenje in nabiranje izkušenj. Vrt je odlična stvar!

Glavna spomladanska opravila

Delo na vrtu se lahko začne, ko zemlja ni več zmrznjena in jo sončni žarki dovolj posušijo, da je primerna za obdelovanje. Glavna opravila, ki vas čakajo, so:

  • čiščenje ostankov prejšnjega leta in načrtovanje novih gred,
  • gnojenje,
  • prekopavanje oziroma »štihanje«,
  • sajenje in sejanje.

Vsako od naštetih opravil je pomembno za obilen in zdrav pridelek, pa tudi za učinkovito delo in čim manj nepotrebnega napora.

Čiščenje in načrtovanje

Zgodaj spomladi je vrt videti neprivlačno, še posebej, če jeseni niste pospravili vseh rastlin. Najprej pospravite ovenela stebla z vrta, nato pa vas čaka načrtovanje. Za lažje obdelovanje med gredami naredite steze, kjer zemlje ne boste gnojili. Nanje lahko položite deske ali kamnite plošče, ki jih boste naslednje leto po potrebi premaknili.

Premislite, katere rastline boste posadili in posejali ter jim določite mesto glede na to, kje je jug in kako gre sonce čez vrt – večje rastline na severni del, nižje na južnega, da si med seboj ne delajo sence.

Pri načrtovanju ne pozabite na sajenje cvetlic, ki bodo popestrile vrt. Za štiričlansko družino je dovolj od 20 do 25 kvadratnih metrov velik vrt, gredice pa naj ne bodo širše od enega metra, sicer jih boste na sredini težko dosegli. Nekaj več dela je z izdelavo visokih oziroma dvignjenih gred, a so za telo veliko manj naporne, saj so visoke dobrega pol metra. Le leseni okvir mora biti dovolj močan, da ga teža zemlje ne podre.

Gnojenje

Gnojenje je izredno pomembno za dober pridelek, vendar morate biti pri tem previdni. Preveč gnojila rastlinam škoduje, zato je treba gnojiti v pravih odmerkih in čim bolj naravno. Za vrt je najboljši preperel hlevski gnoj, lahko pa si pomagate tudi z umetnimi gnojili. Če na svojem vrtu ostanke rastlin zlagate na kup, imate vsaka tri ali štiri leta dovolj vrtnega komposta, s katerim lahko obogatite zemljo na gredah. Sem in tja lahko zemljo posujete z lesnim pepelom, ki je bogat s kalijem, odlična jesenska metoda bio gnojenja pa je zeleno gnojenje. Kupite posebno mešanico semen rastlin, ki jih jeseni posejete. Rastline nato pred zimo, ko te nekoliko zrastejo, »preštihate« ter jih zakopljete. Da boste v zemlji obdržali čim več dušika, stročnic ne pulite, ampak stebla odrežite nad zemljo in korenine pustite v njej, saj so nase vezale veliko dušika, ki bi ga dež sicer spral skozi vrhnje plasti zemlje.

Prekopavanje vrta: s pravim orodjem gre lažje

Preden obujete škornje in zavihate rokave, namenite nekaj pozornosti vrtnemu orodju. Lopate, vile, motike in drugo orodje naj bo čvrsto nasajeno, z dovolj dolgimi ročaji in nabrušeno, kar še posebej velja za motike. Ostra motika bo lažje rezala skozi trde kepe zemlje, pa tudi kakšno debelejšo staro korenino lahko preprosto odsekate. Prav neprimerno orodje s prekratkimi ročaji je najpogosteje vzrok za bolečine v hrbtu, zato pred delom poskrbite, da bo orodje brezhibno.

Če niste pognojili že jeseni, pred prekopavanjem potrosite gnoj ali humus in nato vrt oziroma grede prelopatajte. Nekateri vrtičkarji zagovarjajo način, ki ne vključuje obračanja vrhnje plasti zemlje. Z lopatanjem oziroma obračanjem zgornje plasti zemlje se v globino sprane snovi sicer vrnejo na vrh, a to obenem povzroči pravi pretres med organizmi, ki živijo v različnih plasteh prsti. Odločitev je vaša. Še namig: dela se namesto z lopato lotite s prekopnimi vilami. Manj naporno bo, zemlja bo bolj zrahljana, ta način pa je menda manj stresen tudi za organizme v njej.

Sajenje in sejanje

Za ta del vrtičkanja je toliko nasvetov, da bi lahko napisali samostojen zapis, saj različne rastline potrebujejo različne pogoje za rast, pripravo prsti in nego. Ker pa je to izjemno pomemben del vrtnih opravil, smo skušali bistveno strniti v tri bolj splošne nasvete:

  1. Če želite, da bo pridelek pravočasno dozorel, posadite sadike in ne semen. Kupite jih v specializiranih trgovinah, kjer so seme posadili že februarja ali celo prej, vam pa bodo na ta način paradižniki, paprike, jajčevci in podobno veliko bolje uspeli.
  2. Drobna semena sejte plitveje oziroma jih z grabljami prekrijte le s tanko plastjo zemlje, večja semena pa zakopljite globlje. To je pomembno tudi pri semenih, ki za kaljenje potrebujejo več ali manj svetlobe.
  3. Da semen ne bi pozobale ptice, čez gredo položite prosojno kopreno ali goste veje.

Napredno vrtičkanje potrebuje tudi zavarovanje

Napredek je dosegel tudi vrtičkanje, kjer si vedno pogosteje pomagamo z različnimi napravami in stroji za obdelovanje vrta. Priljubljeni so motokultivatorji in manjši traktorji s priključki, ki omogočajo obdelovanje večjih vrtov oziroma manjših njiv, košnjo in druga opravila. Stroje in naprave zavarujte z zavarovanjem Dom AS – zavarovanje kmetijskih premičnin, potem pa veselo na delo.